Ideja , da se številčni družini "Grabnovi" ponudi možnost za medsebojno spoznavanje na skupnih srečanjih, se je porodila pred petimi leti in tako je bilo 09. junija 2001 organizirano PRVO SREČANJE DRUŽINE "GARBNOVI". Pripravljen je bil  pester program in po razpoloženju ter izjavah večine udeležencev, se je dalo razumeti, da so bili zadovoljni in da si takih srečanj še želijo. Predvidoma naj bi se taka srečanja organizirala vsakih pet let. V nadaljevanju še kratek opis poteka srečanj.

 

 »PRVO SREČANJE GRABNOVI 2001« 

Program:

Prvi del srečanja bo potekal v Seničnem v povezavi z mašo za vse pokojne iz velike družine »GRABNOVIH«. Drugi del, ki se bo pričel ob 13,00 uri, pa v veliki dvorani gostilne AVSENIK v Begunjah na Gorenjskem. Povezovalca dogodkov na tem srečanju bosta TEA POZARŠEK in TADEJ STEPANČIČ. Grobi program poteka dogodkov je naslednji:

1.  Ob 13,00 uri napoved začetka prireditve ob prvem srečanju družine »GRABNOVIH«

2.  Pozdrav v imenu skupine za organizacijo srečanja (Franc Grašič), seznanitev prisotnih s potekom priprav, izdaji brošure, številčnosti družine »GRABNOVIH«, predstavitev posameznih vej celotne družine ter nekaj organizacijskih pojasnil (pijača, posebni meniji za kosilo, priprave na nastope, i.p.).

3.  Pogled na veliko družino »GRADNOVIH« z očmi najstarejše (malo manj mlade) še živeče po rodu iz družine »GRABNOVIH« Katarine Perko.

4.  Predstavitev nekaj urejenih in zbranih misli na podlagi zbranih podatkov in lastnih spominov s strani najstarejše hčerke najmlajšega sina korenine – Ane Stepančič.

5.  Od 13,30 do 15,30 kosilo ob lahki glasbi

6.  Ob 15,00 predstavitev glasbene skupine TOFSI (www.alt.si/tofsi)

7.  Na podlagi zbranih prijav udeležencev za samostojne ali skupinske nastope je potrebno zbrati podatke in jih postopno, med posameznimi premori glasbene skupine, poklicati na oder, jih na kratko predstaviti in seznaniti prisotne z vsebino točke.

8.  V povezavi z glasbenim ansamblom izpeljati posamezne zabavne igre.

PRVO

 

DRUGO SREČANJE   10.06.2006

Skupina za organizacijo srečanja DRUŽINE "GRABNOVI" se je sestala 24. avgusta 2005 z namenom, da spregovori o možnosti ter potrebi organiziranja DRUGEGA SREČANJA "GRABNOVI" po preteku petih letih od prvega srečanja. Skupina je bila enotna, da naj se tako srečanje organizira in to v mesecu juniju in v obliki piknika. Člani skupine smo si razdelili naloge in se na naslednjih petih sestankih dogovorili vse kar je bilo potrebno, da je srečanje v seniški cerkvi sv. Jerneja in na prostorih rekreacijskega centra VOGU www.vogu.si Besnica pri Kranju v redu potekalo.

POTEK SREČANJA

V soboto 10. junija je v prijetnem razpoloženju in dobrem počutju velike večine 174 udeležencev potekalo II. srečanje družine "GRABNOVI". Srečanje se se odvijalo po predvidenem programu, kljub neugodni vremenski napovedi dežja le ni bilo. Zbirati smo se začeli ob 10 uri pred cerkvijo sv. Jerneja v Seničnem, kjer je pater Pavel daroval sv. mašo in nas navdušil z ganljivo pridigo o naši družini. Druženje po maši pred cerkvijo je bilo med igranjem harmonike ter prigrizkom sladic namenjeno predvsem pogovorom in tudi medsebojnim spoznavanjem ter je kar prehitro minilo. Nadaljevali smo v rekreacijskem centru VOGU - BESNICA z enournim programom, kosilom in zabavo ob igranju muzikantov. Nastopali so tudi pevci, godci in plesalci iz naše družine. Mlajši ter športni navdušenci so se pomerili v različnih športnih igrah, predvsem nogometu. Kar prehitro je prišla deseta ura zvečer, ko smo se poslovili in razšli s prepričanjem, da se čez pet let spet dobimo.

P.S.: Podatki o finančnem obračunu srečanja kažejo, da je bilo 568.820,00 SIT prihodkov (vstopnina, prispevki donatorjev in prostovoljni prispevki za cerkev) in prav toliko odhodkov. Skupaj s prostovoljnimi prispevki za cerkev (32.820,00 SIT) in presežkom prihodkov na odhodki je bilo oddano župniku 41.020,00 SIT namensko za cerkev sv. Jerneja v Seničnem.

ISKRENA HVALA VSEM, ki ste pripomogli, da bo srečanje ostalo NEPOZABNO!!


DRUGO


TRETJE SREČANJE   11.06.2011

Pred dobrimi desetimi leti sva se skupaj s sestro lotila popisa vseh potomcev Ignaca Grašič in Marije roj. Kersnik, najinih starih staršev po očetu, in organizacije srečanja te družine. Letos 11. junija pa je bilo tako srečanje organizirano že tretjič in po tokratnih podatkih je teh potomcev že 478 (tistih po rodu in tudi priženjenih in primoženih) od tega 409 živečih. Dobra tretjina teh se je srečanja udeležila in po njihovem večinskem mnenju, je bilo prav prijetno.

Družina GRABNOVI izhaja iz Seničnega (hiša je stala v grabnu). Ignac in Marija (rojena je bila v Lešah) sta imela kar 14 otrok in polovico njih je prav tako imelo številčne družine, zato je skupna številka potomcev že čisto blizu peti stotici. Posebni značilnosti družine je veliko število čevljarjev ter pevska in glasbena nadarjenost. Njihov ansambel je bil poznan že konec 19. in v začetku 20. stoletja. V letošnjem februarju se je rodil deček, ki je prva oseba SEDME GENERACIJE in ta je pra-pra vnuk najstarejše še živeče osebe te družine.

Podpisani delam tudi raziskave prednikov in do sedaj je poznan najstarejši prednik Ignaca, ki je Boštjan Grašič, rojen leta 1645 na Golniku in sega sedem generacij nazaj. Družinsko drevo prednikov Ignaca in Marije ter pahljača njihovih potomcem sta bili na ogled na samem srečanju.

Program srečanja je bil razdeljen na dva dela. Dopoldan smo se zbrali pred in v znameniti cerkvi sv. Jerneja v Seničnem, kjer je bila darovana sv. maša. Po maši je bilo veselo druženje pred cerkvijo s pokušnjo dobrot naših gospodinj in pijačo donatorjev ob veselih harmonikarjih. Nadaljevali smo v centru VOGU s piknikom ter programom povezanim s predstavitvijo družine: Še posebej je navdušil nastop GRABNOVIH TALENTOV. Tudi sedanji rod ima celo vrsto pevcev ter glasbenikov, med njimi so harmonikarji najštevilčnejši. Za zaključek nastopov »je vžgala« pevka Sara Kobald (vse kaže da se vključuje v našo družino) in nam zapela štiri popevke ter razgibala vso zbrano družino. V večernih urah smo zaključili zanimiv dogodek, ki nam bo ostal v prijetnem spominu. Verjetno se še srečamo.

Frančišek Grašič   

Po 3. srečanju Grabnovih 11. junija 2011

»Spomini topli, v srcu skriti, vsak dan znova se prebude …«

Da teh spominov ne zmanjka, sem jih nekaj zapisala, za sebe in morda še za koga.

Naše srečanje je zopet pripravljal naš Frančišek z organizacijskim odborom v prenovljeni sestavi, to je Metka Špik, Milenka Teran, Primož Studen in jaz. Moja naloga je dopolnitev in obnova podatkov za naš rodovnik in je to predčasno delo. Milenka je pa nazadnje manjkala, tako se je izkazala trojica Metka, Primož in Frančišek za odlično in uspešno ekipo, ki so tudi največ doprinesli k izvedbi srečanja. Moram priznati, da je moje navdušenje in veselje zadnji teden malce uplahnilo, zaradi majhnega števila prijav. Če bi mi takrat Frančišek rekel, da v Besnici odpade, bi bila takoj za. Toda on je rekel, bo in moramo izpeljati. Tea pa je rekla, bomo pa tisti, ki se tega srečanja zares veselimo. Ja, prav sta imela! Jaz pa sem med tem k mojim jutranjim prošnjam dodala še eno: »da bi nam uspelo, če bo zaradi manj zanimanja v bodoče kaj drugače, naj bo tretje zares dobro pripravljeno in naj bo naj !

Kot vedno smo začeli v Seničnem pod vaško lipo, pred cerkvijo in potem v cerkvi. Vremenska napoved ni bila prav dobra, a vreme je bilo zelo lepo, sončno in vedno bolj prijetno toplo. V takem vzdušju smo si segali v roke in pozdravljali, z nekaterimi res po 5 letih, z nekaterimi prvič, z drugimi pa zaradi veselja, da smo zopet zbrani v Seničnem v zavetju sv. Jerneja. Spomnili smo se tudi tistih, ki niso mogli biti z nami. Da se nekaj dogaja je naznanil tudi sniški zvon, za kar vedno poskrbi Janez.

Sv. mašo je daroval domači kriški župnik g. Ivo Kožuh, ki nas je prav lepo in prisrčno pozdravil ter poudaril pomembnost takega druženja. Med mašo so igrali in prepevali naši Bohinčevi, BB nam je prebrala Štefka, prošnje Tea, uvod v Očenaš in pozdrav miru pa jaz (priloga). Da smo se dobro slišali v cerkvi in v Besnici je zasluga Bohinčevih.

Po maši se je prostor med cerkvijo in obzidjem napolnil. Ob pogledu na skupinsko sliko lahko vsakemu zaigra srce, da se nas je možno toliko zbrati zaradi pripadnosti našim skupnim prednikom, Mariji in Ignacu Grašič iz Grabna. Ponosni smo lahko na tako številno rodbino in da smo se lahko med seboj dodobra spoznali in ugotovili, kam kdo spada, smo imeli možnost »se najti« na plakatih na zidu cerkve. Zelo nazorno in v več variantah nam je to strokovno naredil naš Frančišek. Pred mašo sniški zvon, sedaj je pa harmonika v rokah Joškota naredila prijetno in družabno vzdušje, vsak je lahko z vsakim kaj rekel in mogoče kaj zvedel, vmes pa smo z veseljem in posebnim užitkom segali po mnogih sladkih in tekočih dobrotah.

Drugi del našega druženja je bil zopet v Vogu center v Besnici, kjer je zelo primeren prostor za mlade družine z otroki, ki jih je vedno več, kar je zelo pohvalno in ta številnost tudi nekaj pomeni za našo rodbino. Večina nas iz dopoldanskega dela je bila zopet tukaj, nekateri pa so bili samo v Seničnem, drugi pa so prišli samo v Besnico, tako je skupna številka udeležbe na 3. srečanju 130 ali 32% od 409  živečih.

Prvi del programa sta simpatično vodila in povezovala Tea in Tadej (priloga). Da bi se spomnili hiše v Grabnu in naših staršev, sta začela z besedami Ivana Malavašiča:

»Še vedno vidim te pred sabo, čeprav že dolgo več ne stojiš, oj, hišica tam ob potoku...«

Potem sta nam povedala nekaj statističnih podatkov in nekaj iz preteklosti v primerjavi z današnjim časom. Iz povzetka raznih zapisov in spominov bi bilo še marsikaj za povedat, a sta ostala pri splošni oceni, brez imen. Verjetno bi bili posamezni dogodki zanimivi za manjši krog ljudi. Seveda nista pozabila na glavnega organizatorja in strokovnjaka za rodovnik, Frančiška, ki nam je povedal zopet nekaj novega in zanimivega. Pri Grašičevih je prišel že do leta 1645, v bodoče želi še kaj več zvedeti o rodbini Kersnik. Poudaril je, da nas je po Ignacu I. in Mariji letos od februarja že 7 generacij. (priloga)

Zapisati je treba nekaj, kar je skoraj posebnost, da se naša Katarina Perko lahko ponaša, da je »nosilka 5. generacije«, ker je februarja postala pra-pra babica.Katarina-Tončka-Maja-Monika-Jakob.

Posamezne veje je tokrat predstavila IV. generacija, in sicer: Primož od Čebrovih, Franci za Grabnove in Tea za nas, od Franceljna – to so bili zanimivi in prijetni utrinki, veseli in tudi manj veseli, ko ostajamo le pri vprašanju, kako so naše mame zmogle? Ker pa je bila v Grabnu doma tudi glasba in petje, smo soglašali z voditeljema, da je moglo biti tudi veselo, zato naj bi bilo tudi danes, dvignila sta čaši in nazdravila vsem nam Grabnovim, naša teta Katarina pa je nadaljevala z napitnico. Sledilo je zasluženo in okusno kosilo, različno in zelo dobro meso na žaru ter kar nekaj vrst solat. Pijačo smo naročali posamezno, nekaj sladkega pa smo še imeli iz Seničnega. V paketu menija pa je bila še kavica in sladoled.

Posebnost tokratnega srečanja so bili prav gotovo GRABNOVI TALENTI (priloga). Zelo dobro si je to točko zamislila in pripravila Mateja, najprej je nekaj povedala o Grabnovih godcih in pevcih in v nadaljevanju predstavila komisijo po aktualnem vzorcu iz pop tv-ja. Naša komisija v sestavi: Mateja–Tea–Simon = Kastelic-Lucien–Čakarmiš, je bila enkratna, zabavna z domiselnimi komentarji in še plesali so vmes. Vsi pa smo bili izredno presenečeni in ponosni na številne nastopajoče talente, ki so potrdili, da imajo nekaj podedovanega. To so bili prisrčni nastopi naših najmlajših s pesmico ali recitacijo; kako nas je nasmejal dvojezičen skeč; glas kitare nas zazibal v preteklost; najbolj pa je »vžgala« harmonika v rokah mlajših in tudi malo starejših, vse je pelo poleg in vsi smo se strinjali s članom komisije, ki je večkrat ponovil: »ja, harmonika mi je najbolj všeč«. Posebej nam je v srce segla pesem, ki so jo mati peli; potem duet z lastno pesmijo ob harmoniki in harmonika ob spremljavi »enih cimbal«. Kar še bi nastopali, toda komisija je zaključila in ocenila,  »da gredo vsi naprej – na naslednje srečanje«.

Nazadnje kot nagrada nastopajočim in vsem za lepo popoldne, je nastopila gospodična Sara Kobolt. Sara poje, profesionalno, ima svoj bend, pela je na zadnji Emi, nas vse pa je s svojo simpatičnostjo in nastopom osvojila in navdušila, bilo je kot na koncertu. Po vsem tem glasbenem dogajanju naše veselje in navdušenje lahko izrazijo tele misli V.S.:

Iz glasbe prihaja čar, ob katerem se morajo upokojiti vse skrbi in vse bolečine srca. Z glasbo je mogoče povedati več kot z besedami!

Mislim, da smo si veliko povedali, da je bilo naše srečanje vredno skrbi in priprav in da veselje in radost srečati se s svojimi, daje hrano in moč drevesu Grabnovih in Bog daj novih vej in tudi novih idej, predvsem pa naj bodo srečanja tradicija!

In še nekaj

Naša najstarejša in starejše iz III. generacije družine Grabnovih so:

Katarina Perko (1919) in Metka Pintar (1922), ki sta bili z nami, naslednje Tončka Eržen (1920), Nežka Žohar (1921) in Marica Mohorič (1925) zaradi bolezni in oslabelosti niso bile prisotne, pri maši in pri medsebojnih pogovorih smo se jih spomnili in sporočili pozdrave z dobrimi željami.

Omeniti pa velja še Milo Grašič (1929) vdovo po Ignacu III., njuna poroka je bila 12.05.1951, torej je v Grabnu že 60 let, pravi, da nobena še ni bila tako dolgo, zato draga Mila hvala, da skrbiš za Grabnov dom - dom naših prednikov.

Ljubljana, 18. 6. 2011              

 

Ana Stepančič

TRETJE

 


ZGODOVINA

DOMOV