GRABNOVI - zgodovina

I. UVOD

Sedanja hiša v Grabnu je že obnovljena, ker slik ni, jo opisujem po spominu. Po stopnicah se je prišlo na lesen gank, kjer je bil levo vhod v vežo in naravnost naprej v kuhinjo; iz veže desno je bila majhna soba (med drugim tudi od stare mame in mojega ata), levo vhod v hišo s pečjo, naprej v kamro, kjer je bila delavnica, zgornji prostor, imenovan "kurji vrh", pa so l. 1929 predelali v sobo. Zunaj po ganku naprej se je šlo na pod, spodaj je bil hlev in svinjak, nasproti dvor in ob vodi mlin, katerega so leta 1950 dokončno podrli. 

V Grabnu je bilo doma čevljarstvo, oče Ignac in vsi sinovi so bili čevljarji in nekateri so bili še prodajalci čevljev po terenu – hodili so okrog peš, ali s kolesom. S čevljarstvom so nadaljevali potomci do leta 1950. K hiši je pripadal manjši travnik nad hišo in njiva v Novakih, da so lahko vzredili nekaj malega živine za lastno preživetje. Vse to in gospodinjstvo je bilo verjetno delo in skrb mame. Po pripovedovanju imam zapisano: »ko je mama opoldne pripeljala polno koreto futra za živino, je bila lačna in utrujena, da so se ji noge tresle …, zvečer je otrokom skuhala rožovc, to je jed iz rož, kopriv in krompirja«. Tudi takrat je bil čas stisk in težav, mislim, da so bili hudi časi. Tudi GRABNOVI starši kljub skromnosti in pridnosti niso mogli nuditi dovolj kruha za številno družino, zato so starejši občasno odhajali v "štero", to je delo obrtnika na domu, ali pa služit in kasneje nekateri delat v tovarno. 

Ko se je oče Ignac vračal z ene uspešnih prodaj na terenu domov, se je oglasil še v gostilni pri Bajdu in potem so ga našli mrtvega pri Malijevem koritu. Kap? To je bilo leta 1912, star je bil 56 let. 

 

II. POSEBNOSTI DRUGEGA RODA

Poleg čevljarstva, po zbranih podatkih je v veliki družini »GRABNOVI« kar 40 čevljarjev, in mlina pa so bili v Grabnu še dobri pevci in godci. Nekateri so bili tudi cerkveni pevci. Najbolj točen glas na koru je imel Joža, zelo dobri pevki sta bili Marija s sopranom in Jožefa z altom. V celotni družini je kar 33 takih pevcev, ki so se s petjem ukvarjali skoraj profesionalno. Imeli so svoj ansambel, igrali so le na boljših ohcetih, raznih prireditvah kot je blagoslov gasilske brizgalne ali pri otvoritvi Gostilne pri Tosu, pri procesijah in drugih cerkvenih slovesnostih. 

 

III. DO SEDAJ (2011) UGOTOVLJENI PREDNIKI

 IV. STARŠI TER BRATJE IN SESTRE KORENINE

Starša moškega dela korenine, to je Ignaca Grašič, rojenega 31.07.1857, sta se poročila leta 1841 in sta bila:

Mira Grašič, rojena Ribnikar  23.01.1816

Jožef Grašič , rojen 23.03.1818.

Imela sta deset otrok, od katerih so štirje umrli kmalu po rojstvu. Ti otroci so sestre in bratje KORENINE Ignaca Grašič, njihovi podatki so prikazani na preglednici.


 

Tek.št.

Šifra

Ime skupine

.

Korenina

 

Ime

Priimek

Leto rojstva

Leto smrti

 

001

0

MIRA

I.

GRABNOV

SESTRA

Mira

GRAŠIČ

1842

1845

002

0

JOŽEF

I.

 

BRAT

Jožef

GRAŠIČ

1844

1901

003

0.1.

MIRA

I.

GRABNOV

SESTRA

Mira

GRAŠIČ

1845

 

004

0.0.

JOHANA

I.

GRABNOV

SESTRA

Johana

GRAŠIČ

1847

 

005

0.0.

ANTON

I.

GRABNOV

BRAT

Anton

GRAŠIČ

1849

1849

006

0.2.

FRANCA

I.

GRABNOV

SESTRA

Franca

GRAŠIČ

1850

1889

007

0.0.

JOŽEFA

II.

GRABNOV

NEČAKINJA

Jožefa

GRAŠIČ

1872

 

008

0.0.

ANA

II.

GRABNOV

NEČAKINJA

Ana

GRAŠIČ

1873

1961

009

0.3.

MARJANA

I.

GRABNOV

SESTRA

Marjana

GRAŠIČ

1852

1852

010

0.4.

JANEZ

I.

GRABNOV

BRAT

Janez

GRAŠIČ

1854

1857

011

0.5.

IGNAC

I.

GRABNOV

BRAT

Ignac

GRAŠIČ

1857

 

012

0.6

LUCIJA

I.

GRABNOV

SESTRA

Lucija

GRAŠIČ

1859

 

 Starša ženskega dela korenine, to je Marije Grašič, rojene Kersnik sta bila:

Margareta Kersnik, rojena Zupan 

Lorenz Kersnik

 

V. OTROCI KORENINE

V sedanji obliki našega družinskega drevesa in opisa posebej omenjamo le drugi rod. Težko je te osebnosti, njihovo življenje, težko in pestro, včasih žalostno, pa tudi lepo in veselo, opisati z nekaj stavki. Koliko vemo in ne vemo? Teh nekaj misli je povzeto iz spominjanja nanje ter nekaj iz pripovedovanja staršev in sorodnikov.

Ignac (1882 †1931) in Angela roj. Gradišar (1884 †1917) ter Frančiška roj. Gradišar (1886 †1964)  - po domače "GRABNOVI"

Najstarejši sin, zato je ostal na domu in nadaljeval z obrtjo. Menda je njemu najlepše "pel klarinet", po sliki sodeč, v družbi godcev, je moralo biti to res. Imel je dve ženi in devet otrok. Hčerka Katarina pravi: "Ata je bil priden in veren. Ko je šel v nedeljo zjutraj k maši, si je čez svežo srajco pripel "priselc", po popoldanskih večernicah je šel na dva deci in potem je doma pri peči bral."

Neke srede 49 letni mož in oče umre zaradi kapi, ko grabi travo v svojem "Vrtcu" nad hišo

Marjeta por. Zaplotnik (1885 †1970) in Miha (1862 †1954)  - po domače »MIHOVI" 

Med prvimi je odšla od doma, delat v tovarno. Bila je čedna, brhka, vedno lepo urejena in oblečena, lase je imela spletene v kito. Na slikah večih porok ima na glavi poštirkano pokrivalo »ahtoh«. Poročila je vdovca s petimi otroki v Sebenjah. Pri Mihu je bilo vse zelo lepo, pa tudi strogo, zato je verjetno moj spomin le na resno in zadržano teto.

    Janez (1890 †1957) in Helena roj. Okorn (1893 †1973) – po domače »KUBVOVI"

Priženil se je na kmetijo v Dolenjo vas, posvojeni hčerki se je pridružilo še šest otrok. Dober in skrben oče je otroke naložil na voz in jih peljal v Kranj k zobozdravniku, zvečer, ko je delal, so mu otroci naglas brali iz knjig, največ Metka. Bil je dobrovoljen, vesel, godec in pevec, z ženo sta zelo rada hodila na veselice. Znal pa je biti tudi zelo dosleden do sebe, v postnem času se je popolno odpovedal kajenju in vsaki kapljici pijače. Še danes ga vidim nasmejanega, kadar sta se pripeljala v Senično s konjem na zapravljivčku.

Jože (1892 †1966) in Frančiška roj. Janc (1889 †1976) – po domače »MALIČKOVI«

Želja, da ima hišo in "mikelc", se mu je uresničila s poroko in priženitvijo k Maličku, na idiličen hribček v Žiganji vasi. Bolečino odsotnosti sina od doma, žal za vedno, zaradi vojnih in povojnih razmer v domovini, je nosil v sebi. Hčerka Marica pravi, da je bil vdan mož in zelo dober ata, vsak dan je šel k maši in bil navdušen pevec. Za nas nečake je bil zelo dober stric, kadar je ob nedeljah popoldne prišel k nam v vas, peš po gmajni, nam otrokom ni bilo treba k obveznim večernicam v Križe. Naši mami je rekel: "Verca, kar doma naj bodo !"

Ciril  (1894 †1955) in Terezija roj. Ribnikar in prvič poročena Perko (1884 †1956) – po domače "TONČEVI«

Ciril se po dogovoru poroči z vdovo s štirimi živečimi otroki, nadalje imata dva otroka, za štiri umrle ni podatkov. Vemo, da vsak otrok prinese nekaj s seboj in da se med seboj razlikujejo. Verjetno je nekaj te drugačnosti nosil Ciril v sebi, ni bil stanovitne narave, delal je le občasno in potem žena, otroci in novi otroci ter kmetija, menda je bilo težko. Priboljški so šli na škodo kmetije. Umrl je na poti domov ob Malijevi ograji.

Micka por. Grandovec (1896 †1987) in Lojze (1903 †1954)  - »MUŠNEKOVI«

Dveletno posvojita Mušnekova soseda, teta in stric, ki nimata svojih otrok, bila sta zelo stroga vzgojitelja. Doma so delali copate in to je še dolgo nadaljevala Micka. Kasneje se poroči; moža – vdovca s petimi otroki spozna kot pevka na koru. Delo in delo in mnogo skrbi, ki jih je prepletala z vsakodnevno hojo in prevažanjem vozička iz Seničnega v Križe in nazaj ter z molitvijo, se ji je obrestovalo. Ko je bila že vdova, je zopet zaživela v svoji hiši v Seničnem, kasneje skupaj z najmlajšo hčerko in njeno družino in v zelo spoštljivem in prijateljskem odnosu z vsemi posvojenimi otroki in njihovimi družinami.

Jožefa-Pepa por. Bohinc (1899 †1994) in Jože (1902 †1978)  - po domače »ČEBROVI«

Težko otroštvo je bilo vsaj včasih lepo in srečno, zaradi ljubezni oče in hči., a že 13 letna s smrtjo očeta to ljubezen izgubi. Sledi služenje in delo v tovarni, domov prihaja le na obisk. Ko se poroči v Sebenje, ji bratje – godci, dajo izkupiček od igranja na eni dobri ohceti, da si kupi balo. Skromna cestarska hiša je bila njun dom, kjer so se rodili in odrasli vsi otroci. Hčerka Vika pravi, da najbolj ceni dejstvo, da sta v taki revščini obdržala vse otroke doma. Oba sta bila globoko verna, ata je vsak večer kleče molil rožni venec, vera je bila v pomoč in tolažbo tudi ob kruti resnici, da je najstarejši sin pogrešan., ni se vrnil z ruske fronte. In kljub vsemu je bilo v tej hiši doma veselje, oba teta in stric sta bila zelo družabna in zabavna, vse se je dogajalo v tisti njihovi "hiši". Kasneje, ko sta ostala sama, sta se preselila k hčerki v novo hišo, stricu ni bilo dano dolgo uživati, teti pa več. V tem njenem prijetnem kotičku domovanja so se tako radi družili preostali zadnji trije Micka, Pepa in Franc ter obujali spomine… S pomočjo Vike in Marte so se večkrat kam peljali na obisk ali kar tako.

Leta 1994 je umrla še Jožefa, zadnja iz druge generacije Grabnovih.

Franc (1905 †1991) in Vera roj. Teran (1914 †1982) – po domače »OD GRABNOVEGA FRANCELJNA«

Mami Mariji je 45 let, ko se rodi najmlajši sin, čez 7 let umre mož in oče, doma ustvarja družino že najstarejši sin ali brat. Francelj je bil vseskozi doma, ali zato ker je bil najmlajši ali zaradi razmer. Bil je v oporo materi do konca in v pomoč bratovi družini, med prvo svetovno vojno in še kasneje, ko so ostali brez očeta. Že kot fant je skrbel za svoj zunanji zgled, "dal je nekaj nase" Marsikdo pa ve tudi za drugo ljubezen v Grabnu, to je mama in sin Francelj. Vedno sem in bom ponosna na to atovo ljubezen ter skrb za mamo. Ni zaman izrek Siraha, ki pravi: "Kdor časti svojo mater, je kakor tisti, ki zbira zaklade."  Zgradil si je svojo, novo hišo v Seničnem, kjer sta z ženo Vero združila vsak svoje zaklade in ustvarila dom in družino. V času našega otroštva so bile življenjske razmere drugačne, boljše, razen vojni čas, ki pa ga mi otroci nismo ne vem kako občutili. Naš ata je bil dober in skrben, pa tudi strog tako, da je veljal rek: "pogled očeta je zakon za otroke". Zelo rad je bil gostitelj sorodnikov, kasneje, po smrti žene, pa je vedno raje šel na obisk.

 

     VI. DREVO

Lepo in prijetno je včasih pogledati v širši krog svojih sorodnikov, še posebej če je krog teh velik in tak je za družino GRABNOVI. Na tem spletu so zbrani podatki o vseh članih te družine, ki jih je zbirala najstarejša hči najmlajšega otroka korenine, na kateri je zraslo drevo »GRABNOVI«. Podatki so bili aktualizirani maja 2006 v sklopu priprav na drugo srečanje. Prikaz družinskega drevesa »GRABNOVI« temelji na določenih pravilih in sicer v pogledu vključevanja posameznih oseb v to družino ter njihovo delitev na tiste, ki so po rodu »GRABNOVI« in tiste, ki so primoženi ali priženjeni. Po rodu so GRABNOVI vsi, katerih eden od staršev izhaja iz grabnove družine. Od skupnega števila 436 je teh 299, ostalih 137 pa je primoženih ali priženjenih. Število še živečih je 370 od tega po rodu »GRABNOVI« 262 in 108 primoženih ali priženjenih. Začetek velike družine »GRABNOVI« je leto 1882, ko se je IGNACU GRAŠIČ (1857  †1912) in MARIJI GRAŠIČ roj. Kersnik (1860  †1929) rodil prvi od ŠTIRINAJSTIH otrok.

RAZVEJANOST DRUŽINSKEGA DREVESA "GRABNOVI"

Na podlagi zbranih podatkov je podan prikaz vseh članov velike družine GRABNOVI, ki so se rodili korenini te družine, to je Mariji Grašič rojeni 25.03.1860 v Lešah z dekliškim priimkom Kersnik in Ignacu Grašič, rojenim 31.07.1857 v Seničnem št. 3. Osnova za njuno družino je bila poroka leta 1882. Prikaz vključuje njihovih štirinajst otrok od katerih jih je šest kmalu po rojstvu umrlo, ostalih osem pa si je ustvarilo večje ali manjše družine in s tem potomce. Družinska knjiga je uvodoma dopolnjena še s podatki o starših korenine in sestrah in bratih moškega dela korenine. Te podatke je bilo mogoče pridobiti v arhivih kriške ter lešanske župnije ter v arhivu ljubljanske nadškofije.

Ugotovitve ob pregledu arhivov, ki se nanašajo na KORENINO IGNACA GRAŠIČ so sledeče:

KORENINA DREVESA in njihova družina, ki je štela šestnajst oseb (starša in štirinajst otrok)

Tek.št.

Šifra

Ime skupine

.

Korenina

 

Ime

Priimek

001

0

KORENINA

I.

GRABNOV

MOŽ - OČE

Ignac

GRAŠIČ

002

0

KORENINA

I.

 

ŽENA - MATI

Marija

GRAŠIČ

003

0.1.

IGNAC

II.

GRABNOV

SIN - MOŽ - OČE

Ignac

GRAŠIČ

004

0.0.

MARIJA

II.

GRABNOV

HČI

Marija

GRAŠIČ

005

0.0.

ALOJZIJA

II.

GRABNOV

HČI

Alojzija

GRAŠIČ

006

0.2.

META

II.

GRABNOV

HČI - ŽENA - MATI

Marjeta

GRAŠIČ

007

0.0.

PETER

II.

GRABNOV

SIN

Peter

GRAŠIČ

008

0.0.

ALOJZ

II.

GRABNOV

SIN

Alojz

GRAŠIČ

009

0.3.

JANEZ

II.

GRABNOV

SIN - MOŽ - OČE

Janez

GRAŠIČ

010

0.4.

JOŽE

II.

GRABNOV

SIN - MOŽ - OČE

Jože

GRAŠIČ

011

0.5.

CIRIL

II.

GRABNOV

SIN - MOŽ - OČE

Ciril

GRAŠIČ

012

0.6

MICKA

II.

GRABNOV

HČI - ŽENA

Marija

GRAŠIČ

013

0.0.

FRANC

II.

GRABNOV

SIN

Franc

GRAŠIČ

014

0.7.

PEPA

II.

GRABNOV

HČI - ŽENA - MATI

Pepa

GRAŠIČ

015

0.0.

METOD

II.

GRABNOV

SIN

Metod

GRAŠIČ

016

0.8.

FRANC

II.

GRABNOV

SIN - MOŽ - OČE

Franc

GRAŠIČ

Osem (šest jih je kmalu po rojstvu umrlo) Grabnovih otrok se je poročilo in imelo številčne družine. Tudi nadaljnja rast družin je prikazana, ki pa povsod niso več tako številčne. Na vprašanje: "kako bi na kratko opisal svoje starše?", je vsak rekel: "bili so dobri, pridni in pošteni ter verni." To je največja dota, ki smo jo prejeli in ki naj jo dajemo naprej. Zanimiv je podatek, da so štirje od teh otrok priženili ali primožili 15 otrok. To je neverjeten pogum, volja in zaupanje v božjo pomoč. Povsod so bili otroci sprejeti in odraščali so skupaj z novimi člani v družini.

ZBIRNI PODATKI DRUŽINE "GRABNOVI"

 Preglednica družine po podatkih 2011 je naslednja:

 

ifra veje

Ime skupine

Domače ime

SKUPAJ

ŽIVEČI

UMRLI

0

KORENINA in nep. otr.

 

8

0

8

0.1.

Vsi iz veja IGNACA

GRABNOVI

174

153

21

0.2.

Vsi iz veja METE

MIHOVI

43

36

7

0.3.

Vsi iz veja JANEZA

KUBVOVI

74

59

15

0.4.

Vsi iz veja JOŽETA

MALIČKOVI

27

22

5

0.5.

Vsi iz veja CIRILA

TONČEVI

37

29

8

0.6.

Vsi iz veja MICKE

MUŠNEKOVI

2

0

2

0.7.

Vsi iz veja PEPE

ČEBROVI

74

67

7

0.8.

Vsi iz veja FRANCA

OD GRABNOVEGA FRANCLNA

48

43

5

SKUPAJ

 

487

409

78

 


SREČANJA

DOMOV