Drevo je pravi simbol našega življenja, saj raste v zemljo in nebo.

Le dobro zakoreninjeno drevo kljubuje viharju.

Ko čez gozdove zahrumijo viharji,

se drevo spomni svojih korenin.

DRUŽINSKA KNJIGA

»GRABNOVI«

Na osnovi pridobljenih podatkov uredila in oblikovala Ana Stepančič (1939) in Frančišek Grašič (1941).

Ob rojstvu prve družinske knjige »GRABNOVI« in prvega srečanja junij 2001

Gostišče Pr JOŽOVC Begunje na Gorenjskem

Drevo družine »GRABNOVI«

Drevo družine »GRABNOVIH« od leta 1882, ko se je Ignacu Grašič in Mariji roj. Kersnik rodil prvi od štirinajstih otrok, do začetka leta 2006 v katerem je potekalo II. srečanje vseh živečih te družine.

Vasica SENIČNO pod Kriško goro

Vasica SENIČNO pod KRIŠKO GORO, kjer je rojstni kraj rodbine »GRABNOVI«. Z očmi umetnika, je Senično raj pod gorami, kjer tišino moti le žuborenje studenčka. Na koncu vasi je zares graben, kjer je ob potoku stal mlin, poleg pa je bila hiša pri Grabnu, zato Grabnovi. Kot je vasica poznana po lepi in s freskami poslikani cerkvi, je rodbina »GRABNOVI« poleg številčnosti poznana tudi po čevljarstvu, petju in glasbi.

Seniška cerkev sv. Jerneja

Cerkev je posvečena sv. Jerneju zaščitniku čevljarjev in tudi zato je v rodbini »GRABNOVI« poklic čevljarja tako številčno zastopan.

Rojstna hiša družine »GRABNOVI« nekoč in danes

Na koncu vasi v grabnu je ob potočku rojstna hiša GRABNOVIH. Pred leti je bil tu še mlin.

I. UVOD Z GRAFIČNIM PRIKAZOM DRUŽINSKEGA DREVESA

Lepo in prijetno je včasih pogledati v širši krog svojih sorodnikov, še posebej če je krog teh velik in tak je za družino »GRABNOVI«. V podani knjigi so zbrani podatki o vseh članih te družine, ki jih je zbirala najstarejša hči najmlajšega otroka korenine, na kateri je zraslo drevo »GRABNOVI«. Ob tej priliki tudi zahvala vsem posredovalcem podatkov, če pa je še kaj za dopolniti, pa prosimo za dopolnitve in predloge. Povzetek te knjige, predvsem pa podatkov je tudi na spletu družine “GRABNOVI” in to pod naslovom http://freeweb.siol.net/grasifr3/GRABNOVI.

Prikaz družinskega drevesa »GRABNOVI« temelji na določenih pravilih in sicer v pogledu vključevanja posameznih oseb v to družino ter njihovo delitev na tiste, ki so po rodu »GRABNOVI« in tiste, ki so primoženi ali priženjeni. Po rodu so »GRABNOVI« vsi, katerih eden od staršev izhaja iz Grabnove družine. Od skupnega števila 436 je teh 299, ostalih 137 pa je primoženih ali priženjenih. Število še živečih je 370, od tega po rodu »GRABNOVI« 262 in 108 primoženih ali priženjenih. Začetek velike družine »GRABNOVI« je leto 1882, ko se je IGNACU GRAŠIČ (1857 †1912) in MARIJI GRAŠIČ roj. Kersnik (1860 †1929) rodil prvi od štirinajstih otrok.

Ignac Grašič (sliko še iščemo) Marija Grašič, roj. Kersnik

Celotna družina je razdeljena v šest generacij in sicer:

1. GENERACIJA Korenina Ignac in Marija Grašič

Voda in mlin je bilo leta 1882 dovolj veliko zagotovilo za brate Marije Kersnik iz Leš, p.d.Rahotove, da bo njihova sestra v »GRABNU« dobro živela. Po treh mesecih poznanstva sta se poročila Marija Kersnik in Ignac Grašič in v Grabnu začela skupno pot, kjer sta zasadila naše Grabnovo – drevo.

2. GENERACIJA, otroci korenine ter priženjeni in primoženi

Od štirinajstih otrok jih je šest kmalu po rojstvu umrlo, ostalih osem pa se je poročilo in imelo številčne družine. Tudi nadaljnja rast družin je prikazana, ki pa povsod niso več tako številčne. Na vprašanje: "kako bi na kratko opisal svoje starše?", je vsak rekel: »bili so dobri, pridni in pošteni ter verni«. To je največja dota, ki smo jo prejeli in ki naj jo dajemo naprej. Zanimiv je podatek, da so štirje od teh otrok priženili ali primožili 15 otrok. To je neverjeten pogum, volja in zaupanje v božjo pomoč. Povsod so bili otroci sprejeti in odraščali so skupaj z novimi člani v družini.

3. GENERACIJA, otroci 2. generacije ali vnuki ter vnukinje korenine in priženjeni ter primoženi

4. GENERACIJA, otroci 3. generacije ali pravnuki ter pravnukinje korenine in priženjeni ter primoženi.

5. GENERACIJA, otroci 4. generacije ali prapravnuki ter prapravnukinje korenine in priženjeni ter primoženi

6. GENERACIJA, otroci 5. generacije ali praprapravnuki ter praprapravnukinje korenine in priženjeni ter primoženi.

In tako naprej….

Pregovor pravi: "Blagoslov staršev zida otrokom hiše."

Shema »GRABNOVI« od leta 1882

Družina leta 2006 šteje 436 (299 po rodu Grabnovi in 137 primoženi in priženjeni) oseb od tega V66 (V37 in V29)

Številčnost posamezne veje

		I.	II.	III.	IV.	V.	VI.	VII.	SKUPAJ
KORENINA	GRABNOVI	1	6						7
	PRIŽENJENI in PRIMOŽENI	1							1
	SKUPAJ	2	6	0	0	0	0	0	8
Veja IGNAC	GRABNOVI		1	9	21	41	38		110
	PRIŽENJENI in PRIMOŽENI		2	7	19	21			49
	SKUPAJ	0	3	16	40	62	38	0	159
Veja META	GRABNOVI		1	2	4	8	6		21
	PRIŽENJENI in PRIMOŽENI		1	3	4	4	0		12
	SKUPAJ	0	2	5	8	12	6	0	33
Veja JANEZ	GRABNOVI		1	6	12	20	6		45
	PRIŽENJENI in PRIMOŽENI		1	7	9	3	0		20
	SKUPAJ	0	2	13	21	23	6	0	65
Veja JOŽE	GRABNOVI		1	2	3	8	3		17
	PRIŽENJENI in PRIMOŽENI		1	1	4	2	0		8
	SKUPAJ	0	2	3	7	10	3	0	25
Veja CIRIL	GRABNOVI		1	2	7	7	4		21
	PRIŽENJENI in PRIMOŽENI		1	2	4	4	0		11
	SKUPAJ	0	2	4	11	11	4	0	32
Veja MICKA	GRABNOVI		1						1
	PRIŽENJENI in PRIMOŽENI		1						1
	SKUPAJ	0	2	0	0	0	0	0	2
Veja PEPA	GRABNOVI		1	6	15	28	0		50
	PRIŽENJENI in PRIMOŽENI		1	5	13	0	0		19
	SKUPAJ	0	2	11	28	28	0	0	69
Veja FRANC	GRABNOVI		1	7	11	8			27
	PRIŽENJENI in PRIMOŽENI		1	7	8	0			16
	SKUPAJ	0	2	14	19	8	0	0	43
	GRABNOVI	1	14	34	73	120	57	0	299
	PRIŽENJENI in PRIMOŽENI	1	9	32	61	34	0	0	137
	SKUPAJ	2	23	66	134	154	57	0	436

II. ORIS ZGODOVINE »GRABNOVI«

Starša moškega dela korenine, to je Ignaca Grašič, rojenega 28.07.1857, sta se poročila leta 1841 in sta bila:

Mira Grašič, rojena Ribnikar  23.01.1816

Jožef Grašič, rojen 23.03.1818.

Imela sta deset otrok, od katerih so štirje umrli kmalu po rojstvu. Ti otroci so sestre in bratje KORENINE Ignaca Grašič, njihovi podatki so prikazani na preglednici.

Tek.št.	Ime sorodnika KORENINE	GENER.	Korenina	sorodstvo	IME	PRIIMEK	Leto rojstva	Leto smrti
001	MIRA	I.	GRABNOV	SESTRA	Mira	GRAŠIČ	02.11.1842	1845	†
002	JOŽEF	I.	GRABNOV	BRAT	Jožef	GRAŠIČ	03.03.1844	1901	†
003	MIRA	I.	GRABNOV	SESTRA	Mira	GRAŠIČ	25.09.1845		†
004	JOHANA	I.	GRABNOV	SESTRA	Johana	GRAŠIČ	29.05.1847		†
005	ANTON	I.	GRABNOV	BRAT	Anton	GRAŠIČ	18.01.1849	1849	†
006	FRANCA	I.	GRABNOV	SESTRA	Franca	GRAŠIČ	10.03.1850	1889	†
007	JOŽEFA	II.	GRABNOV	NEČAKINJA	Jožefa	GRAŠIČ	1872		†
008	ANA	II.	GRABNOV	NEČAKINJA	Ana	GRAŠIČ	1873	1961	†
009	MARJANA	I.	GRABNOV	SESTRA	Marjana	GRAŠIČ	24.06.1852	1852	†
010	JAMNEZ	I.	GRABNOV	BRAT	Janez	GRAŠIČ	21.06.1854	1857	†
011	IGNAC	I.	GRABNOV	BRAT	Ignac	GRAŠIČ	28.07.1857	1912	†
012	LUCIJA	I.	GRABNOV	SESTRA	Lucija	GRAŠIČ	09.12.1859		†

Starša ženskega dela korenine, to je Marije Grašič, rojene Kersnik sta bila:

Margareta Kersnik, rojena Zupan 

Lorenz Kersnik

Več podatkov o tej veji korenine je potrebno še pridobiti.

Sedanja hiša v Grabnu je že obnovljena, ker slik ni, jo opisujem po spominu. Po stopnicah se je prišlo na lesen gank, kjer je bil levo vhod v vežo in naravnost naprej v kuhinjo; iz veže desno je bila majhna soba (med drugim tudi od stare mame in mojega ata), levo vhod v hišo s pečjo, naprej v kamro, kjer je bila delavnica, zgornji prostor, imenovan "kurji vrh", pa so l. 1929 predelali v sobo. Zunaj po ganku naprej se je šlo na pod, spodaj je bil hlev in svinjak, nasproti dvor in ob vodi mlin, katerega so leta 1950 dokončno podrli. 

V Grabnu je bilo doma čevljarstvo, oče Ignac in sinovi so bili čevljarji in nekateri so bili še prodajalci čevljev po terenu – hodili so okrog peš, ali s kolesom. S čevljarstvom so nadaljevali potomci do leta 1950. K hiši je pripadal manjši travnik nad hišo in njiva v Novakih, da so lahko vzredili nekaj malega živine za lastno preživetje. Vse to in gospodinjstvo je bilo verjetno delo in skrb mame. Po pripovedovanju imam zapisano: »ko je mama opoldne pripeljala polno koreto futra za živino, je bila lačna in utrujena, da so se ji noge tresle …, zvečer je otrokom skuhala rožovc, to je jed iz rož, kopriv in krompirja«. Tudi takrat je bil čas stisk in težav, mislim, da so bili hudi časi. Tudi GRABNOVI starši kljub skromnosti in pridnosti niso mogli nuditi dovolj kruha za številno družino, zato so starejši občasno odhajali v "štero", to je delo obrtnika na domu, ali pa služit in kasneje nekateri delat v tovarno. 

Ko se je oče Ignac vračal z ene uspešnih prodaj na terenu domov, se je oglasil še v gostilni pri Bajdu in potem so ga našli mrtvega pri Malijevem koritu. Kap? To je bilo leta 1912, star je bil 56 let.

Poleg čevljarstva, po zbranih podatkih je v veliki družini »GRABNOVI« kar 40 čevljarjev, in mlina pa so bili v Grabnu še dobri pevci in godci. Nekateri so bili tudi cerkveni pevci. Najbolj močen glas na koru je imel Joža, zelo dobri pevki sta bili Marija s sopranom in Jožefa z altom. V celotni družini je kar 33 takih pevcev, ki so se s petjem ukvarjali skoraj profesionalno. Imeli so svoj ansambel, igrali so le na boljših ohcetih, raznih prireditvah kot je blagoslov gasilske brizgalne ali pri otvoritvi Gostilne pri Tosu, pri procesijah in drugih cerkvenih slovesnostih.

Zasedba v ansamblu pa je bila naslednja: Oče Ignac prvi klarinet, imel je izredno lep glas, sin Ignac drugi klarinet, po smrti očeta tudi prvega, sin Jože harmonika in trobenta ter sin Janez pumperdon.

V sedanji obliki našega družinskega drevesa in opisa posebej omenjamo le drugi rod, tretji rod pa je predstavljen v slikah. Težko je te osebnosti opisati z nekaj stavki. Njihovo življenje je bilo težko in pestro, včasih žalostno, pa tudi lepo in veselo. Koliko vemo in koliko ne vemo? Nekaj misli, ki so podane v naslednjem poglavju, je povzeto iz spominjanja nanje ter nekaj iz pripovedovanja staršev in sorodnikov, nekaj je tudi prispevkov – spominov nekaterih vnukinj korenine. Njihova imena so navedena ob prispevku. Člani šestnajst članske družine so bili:

Ime skupine - po otrokih korenine	GENER.	Korenina		IME	PRIIMEK	Leto rojstva	Leto smrti
KORENINA	I.	GRABNOV	MOŽ - OČE	Ignac	GRAŠIČ	1857	1912	†
KORENINA	I.		ŽENA - MATI	Marija	GRAŠIČ	1860	1929	†
IGNAC	II.	GRABNOV	SIN - MOŽ - OČE	Ignac	GRAŠIČ	1882	1931	†
MARIJA	II.	GRABNOV	HČI	Marija	GRAŠIČ	1883	1884	†
ALOJZIJA	II.	GRABNOV	HČI	Alojzija	GRAŠIČ	1884	1884	†
META	II.	GRABNOV	HČI, žENA, MATI	Marjeta-Meta	GRAŠIČ	1885	1970	†
PETER	II.	GRABNOV	SIN	Peter	GRAŠIČ	1887	1887	†
ALOJZ	II.	GRABNOV	SIN	Alojz	GRAŠIČ	1888	1889	†
JANEZ	II.	GRABNOV	SIN - MOŽ - OČE	Janez	GRAŠIČ	1890	1957	†
JOŽE	II.	GRABNOV	SIN - MOŽ - OČE	Jože	GRAŠIČ	1892	1966	†
CIRIL	II.	GRABNOV	SIN - MOŽ - OČE	Ciril	GRAŠIČ	1894	1955	†
MICKA	II.	GRABNOV	HČI, žENA	Marija	GRAŠIČ	1896	1987	†
FRANC	II.	GRABNOV	SIN	Franc	GRAŠIČ	1898	1898	†
PEPA	II.	GRABNOV	HČER - ŽENA - MATI	Jožefa-Pepa	GRAŠIČ	1899	1994	†
METOD	II.	GRABNOV	SIN	Metod	GRAŠIČ	1900	1901	†
FRANC	II.	GRABNOV	SIN - MOŽ - OČE	Franc	GRAŠIČ	1905	1991	†

III. OTROCI KORENINE S POTOMSTVOM

Ignac (1882 †1931) in Angela roj. Gradišar (1884 †1917) ter Frančiška roj. Gradišar (1886 †1964)  - po domače "GRABNOVI"

Ignac, najstarejši sin je ostal na domu in nadaljeval z obrtjo. Menda je njemu najlepše "pel klarinet", po sliki sodeč, v družbi godcev, je moralo biti to res. Imel je dve ženi in devet otrok. Hčerka Katarina pravi: "Ata je bil priden in veren. Ko je šel v nedeljo zjutraj k maši, si je čez svežo srajco pripel "priselc", po popoldanskih večernicah je šel na dva deci in potem je doma pri peči bral."

Neke srede 49 letni mož in oče umre zaradi kapi, ko grabi travo v svojem “vrtcu" nad hišo.

Spomini hčerke Katarine:

                                               Tam za gozdom ob potoku hiša Grabnova stoji,

                                               vsa v zelenje je odeta, nam vsem spomin budi.

Starega očeta se ne spominjam, stare mame pa dobro, pravila je, da se je primožila iz Leš, iz grabna v Graben. Mama je zgodaj postala vdova, bila je skrbna mama in stara mama. Leta so hitro tekla, otroci so odhajali drug za drugim od doma. Vsi so si ustvarili nove domove in družine.

Po tradiciji je ostal doma najstarejši sin Ignac – Nace, moj oče, postal gospodar, se oženil z Angelo Gradišar iz Križev. Po petih letih, po porodu tretjega otroka je žena in mati umrla. Težko je bilo brez matere in gospodinje, zato se je odločil drugič poročiti s sestro pokojne žene, s Frančiško Gradišar, p.d. Prinčkovo. Trem otrokom se je v drugem zakonu pridružilo še šest otrok, v prvem letu sta umrli dve deklici, največje veselje pa je bilo, ko je bil sedmi po vrsti, prvi fant.

Pri hiši je bila obrt in šuštarija, vedno so imeli pomočnika in vajenca, mama je štepala, otroci pa smo morali pomagati. Pri hiši je bila tudi krava, otroci smo s koreto vozili krmo, da ne bi bili brez dela, smo morali nabirati šterže (čerže).

V Grabnu pa je bil tudi mlin, znan po dobri ajdovi moki, ki je nekaj doprinesel k lažjemu preživetju. Ker je bilo vode dovolj, sta se leta 1929 starša odločila za nakup diname in tako smo prvi v vasi imeli elektriko. Leta 1929 je umrla stara mama, katero smo otroci – vnuki zelo pogrešali, ker nas je pazila in nam prepevala. Srečno otroštvo in lepo življenje se nam je čez dve leti, leta 1931, pretrgalo z nenadno očetovo smrtjo.   

Kot v prvem rodu, se ponovi v drugem rodu, da mama zgodaj postane vdova tokrat s 7 otroki, najmlajši je imel šele 3 leta. V veliko pomoč nam je bil očetov najmlajši brat, stric Francl, katerega se s hvaležnostjo spominjamo. Mama je obdržala obrt tako, da so bili doma zaposleni sinovi, dekleta pa smo se zaposlile v Križah pri stricu Gradišarju.

Po vzgledu naših tet in stricev smo tudi mi postopoma zapuščali dom, ustvarili smo si družine in svoje domove in tako pognali nove korenine:

1.  Marica poročena Teran najprej v Seničnem, nato v Žiganji vasi

2.  Cilka poročena tudi Grašič v Križah – Snakovo

3.  Katarina poročeno Perko v Seničnem

4.  Nežka poročena Žohar v Šempetru v Savinjski dolini

5.  Jože z ženo Elzo v Šempetru v Savinjski dolini

6.  Nace z Milo je ostal na domu

7.  Janez z ženo Elzo v Križah

Kot pravi pregovor: Ptički se radi vračajo v svoje gnezdo, smo tudi mi zelo radi  zahajali domov k mami na obisk, pa tudi kasneje po mamini smrti. Z leti pa je obiskov vedno manj, a še vedno smo ponosni na svoj dom, za katerega sedaj skrbi Naca z družino, to je že tretji Ignac Grašič.

Prvi sin korenine IGNAC Prva žena Angela roj.Gradišar Druga žena Frančiška roj. Gradišar Del družine Ignaca ter brat Franc in mama

Marija in Valentin Katarina in Ciril Cilka in Vinko

Nežka in Peter Joža in Elza Naca in Mila Janez in Elza

Katarina in Ciril – zlata poroka Janez in Elza – zlata poroka (2004) Naca in Mila – zlata poroka

Marija (1883 †1884)

Drugi otrok je bila hčerka, ki pa je umrla, ko še ni bila stara eno leto. Vzrok smrti nam ni poznan.

Alojzija (1884 †1884)

Tretji otrok je bila hčerka, ki je tudi umrla kmalu po rojstvu. Vzrok smrti nam ni poznan.

Marjeta por. Zaplotnik (1885 †1970) in Miha (1862 †1954)  - po domače »MIHOVI" 

Med prvimi je odšla od doma, delat v tovarno. Bila je čedna, brhka, vedno lepo urejena in oblečena, lase je imela spletene v kito. Na slikah večjih porok ima na glavi poštirkano pokrivalo »ahtoh«. Poročila je vdovca s petimi otroki v Sebenjah. Pri Mihu je bilo vse zelo lepo, pa tudi strogo, zato je verjetno moj spomin le na resno in zadržano teto.

Spomini vnukinje Marije Vihtelič roj. Eržen:

Stare mame se z bratom Ivanom Erženom spominjava kot zelo resne in stroge ženske. Najinih spominov sicer ni veliko, ker smo živeli preveč narazen (stara mama je živela v Sebenjah pri Križah na Gorenjskem in je vseskozi živela na domu, kamor se je primožila, mi pa smo živeli od vsega začetka v Idriji na Primorskem). Med nami je bila prevelika razdalja in v tistih časih tudi avtobusne povezave niso bile tako zelo razvite in pogoste, kot so danes in tako nam je bilo večkratno snidenje zaradi mnogi reči bolj kot ne onemogočeno. Tudi finančna plat (cena vozovnice za avtobus) nam za pogostejša srečanja s staro mamo niso bila naklonjena.

Kljub temu pa so snidenja bila vsaj enkrat letno, ko nas je obiskala v našem kraju in ostala pri nas po par dni, tudi po en teden. Od teh snidenj se z bratom stare mame spominjava kot zelo resne in stroge ter verne žene, pokončne in odločne drže. Če tudi sva bula še otroka, je bila zelo nepopustljiva. Tako sva jo poznala tudi po maminem pripovedovanju, kadar je govorila o svoji mami....Človek je le težko ugotovil, kakšne volje je, ali je srečna in zadovoljna, ali ima kakšne težave. Njen izraz obraza je bil precej strog, drža telesa pa pokončna in ponosna. Oba se dobro spominjava, kako naju je učila moliti. Marjeta Grašič je bila namreč zelo verna žena in sleherno svojo minuto in vsak prosti trenutek je posvetila krščanski vzgoji tako sebe, svojih otrok in vnukov. Na sebi svojstven resen in strog način je vnesla v vsak obisk in v vsako naše srečanje tudi ljubezen do Boga in verovanja vanj, kar se je odražalo tudi v njenih zahtevah po resnem pristopu k večerni molitvi, kjer je bila zanjo zelo pomembna tudi sama drža človeka, kot tudi v tem, kako sva z bratom sklenila roki k molitvi in kako sva z vso možno otroško mero pobožnosti molila pred spanjem.

Dobro pa so mi ostali v spominu njeni obiski, ko sem bila od leta 1959 do 1961 na Golniku in me je zelo velikokrat obiskala. Prišla je kar skozi gmajno in tako v pičlih 20 minutah bila od njenega doma na Golniku. To mi je tudi dokaz, da mi je bila naklonjena.

Silvestrov večer leta 1970 pa je bil za mojega brata Ivana zelo žalosten. Potem, ko je policija prišla na dom in sporočila žalostno vest, da je stara mama umrla, se je v snegu, ki je še vedno naletaval, odpravil približno dva km daleč, kjer je mama pri najini teti preživljala ta praznični večer, da bi ji sporočil žalostno vest. Kot pravi, mu bosta tista težka pot in žalosten trenutek ostala vedno v spominu.

Četrti otrok korenine, Marjeta por. Zaplotnik Miha Zaplotnik in Marjeta

Slavko Tončka Slavko in Janka

Tončka s hčerko, vnukinjo in pravnukinjo

Peter (1887 †1887)

Peti otrok je bil sin, ki pa je umrl, ko še ni bil star eno leto. Vzrok smrti nam ni poznan.

Alojz (1888 †1889)

Šesti otrok je bila sin, ki je tudi umrl kmalu po rojstvu. Vzrok smrti nam ni poznan.

Janez (1890 †1957) in Helena roj. Okorn (1893 †1973) – po domače »KUBVOVI“

Janez – Kubvov stric je bil dobrovoljen in vesel. Še danes ga vidim nasmejanega, kadar sta se s teto pripeljala v Senično s konjem na zapravljivčku. Mi otroci pa smo hodili v Dolenjo vas na počitnice, da smo pobirali krompir, nazadnje septembra 1953.

Spomini hčerke Metke:

Naša mama izhaja iz družine Okorn, kjer je bilo 6 deklet in en fant, ki je umrl, star komaj 22 let. Tako je mama ostala doma naslednica. Izven zakona se ji je rodila hčerka Micka. Potem se je leta 1920 poročila z Janezom Grašič doma iz Seničnega, ki se je priženil na naš dom. Bil je čevljar in ljudski godec, veliko je igral na porokah s še dvema bratoma.

V naši družini se je rodilo 6 otrok, 4 sinovi in 2 hčerki. Imeli smo malo kmetijo, katero je največ obdelovala mama s pomočjo otrok, ata pa je opravljal svoj poklic, da je družina preživela. Na očeta imam veliko lepih spominov, bil je zelo odločen, veren in skrben oče. Mi otroci sploh nismo vedeli, da Micka ni naša prava sestra, vse nas je obvarovala in zelo smo jo imeli radi. Prišla je vojna in pretrpeli smo veliko gorja, 3 bratje so bili v nemški vojski. Ata in mama sta šla skoraj vsako nedeljo na Brezje prosit za sinove. Vsi so se vrnili iz vojske zdravi, hvala Bogu! Do leta 1950 smo bili še vsi doma, potem pa smo začeli odhajati eden za drugim in ustvarjali svoje družine.

1.  Micka v Dupljah

2.  Ivan v Podnartu

3.  Metka v Podbrezjah

4. Pavel v Dupljah

5. Blaž v Podbrezjah

6. Francka na Bledu

7. Miro na domu

Zelo je bilo hudo, ko je leta 1957 umrl oče, star komaj 67 let. Mama pa je dočakala 80 let. Dom je prevzel najmlajši brat Mirko, se poročil in žal ni bilo potomstva. Oba sta že pokojna in naša rojstna hiša sedaj sameva in tako se žal s smrtjo dveh sester in treh bratov počasi izgublja družina Grašič.

Sedmi otrok Janez in Helena roj. Okorn (1920) Družina »KUBVOVI« Pavel, Miro, Francka, Ivan, Blaž, Micka, starša in Metka (1950)

Ivan in Danijela 1952 Metka in Lojze 1953 Pavel in Marica 1950

Blaž in Micka Francka in Jože 1952 Miro in Marija 1972

Jože (1892 †1966) in Frančiška roj. Janc (1889 †1976) – po domače »MALIČKOVI«

Jožetu se je fantovska želja, da ima hišo in »mikelc", uresničila, s poroko in priženitvijo k Maličku, na idiličen hribček v Žiganji vasi. Hčerka Marica pravi, da je bil vdan mož in zelo dober ata, vsak dan je šel k maši in bil navdušen pevec. Za nas nečake je bil zelo dober stric, kadar je ob nedeljah popoldne prišel k nam v vas, peš po gmajni, nam otrokom ni bilo treba k obveznim večernicam v Križe. Naši mami je rekel: "Verca, kar doma naj bodo !“

Nadalje Marica pravi za mamo, da je kot dekle z lepimi kitami igrala v Križah »Marijo«, da je bila majhna in krhka, nazadnje kar dolgo bolna, a očeta je preživela za 10 let.  Ata je doma nekaj časa čevljaril, nato se je zaposlil v tovarni. Kar so več pridelali na njivah okrog hiše, je mama začela prodajati na trgu v Tržiču, s to tradicijo je potem Marica nadaljevala, dokler ji je zdravje dopuščalo. Marica je ostala na domu, si ustvarila družino, skrbela in negovala je starše, že nekaj časa je vdova in sedaj skrbi sama zase ob sinu sosedu.

Velika skrita bolečina staršev pa je bila odsotnost sina od doma, ki je zaradi vojne prekinil šolanje na Škofijski gimnaziji v Ljubljani, zaradi težkih okoliščin zapustil dom in odšel v tujino, od koder se ni več vrnil. Živel je v Nemčiji, kjer je bil zaposlen, nazadnje kot profesor na šoli za prizadete otroke. Bil je zbiralec znamk in kovanega denarja. Kasneje so ga domači občasno obiskovali in zaradi prehitre smrti je pri tem ostalo, pokopan je v St. Gilgenu.

Osmi otrok Jože in Frančiška roj. Janc Sin Franc Hčer Marica in Vinko

Ciril  (1894 †1955) in Terezija roj. Ribnikar in prvič poročena Perko (1884 †1956) – po domače »TONČEVI«

Ciril se po dogovoru poroči z vdovo s štirimi živečimi otroki, nadalje imata dva otroka, za štiri umrle ni podatkov. Vemo, da vsak otrok prinese nekaj s seboj in da se med seboj razlikujejo. Verjetno je nekaj te drugačnosti nosil Ciril v sebi. Umrl je na poti domov ob Malijevi ograji.

Spomini Jelke in Lucije:

Ciril se je priženil na manjšo kmetijo, poročil z vdovo s štirimi otroki, v zakonu pa se jima je rodilo še šest otrok, od katerih so štirje umrli že v prvih letih življenja. Poleg dela na kmetiji, kjer so trdo delali tudi otroci, je bilo mnogo skrbi in dela na ramah matere. Ciril je bil zaposlen, tako je zaslužil pokojnino, poleg tega pa je opravljal še razna priložnostna dela, oral in fural je za druge. Ciril je bil srčni bolnik in astmatik, zato je bila potrebna pridnost, iznajdljivost in vztrajnost, da so preživeli v najtežjih povojnih letih. Tako je mama Rezka že v zimskem času, ko je kupila krompir, tisti del gomolja z očesi odrezala in ga shranila v pepelu. Ti odrezki so spomladi služili za seme iz katerega so pridelali krompir za naslednjo zimo. Ciril je zaradi kapi umrl v 62 letu starosti.

Hči Alojzija poročena Pretnar si je ustvarila družino v Radovljici, sin Stanko pa v Križah. Na domu v Seničnem pa je ostal sin Franc Perko iz maminega prvega zakona.

Ciril in Terezija roj. Ribnikar Lojza in mož Matevž

Stanko in Lucija Stanko z družino

Micka por. Grandovec (1896 †1987) in Lojze (1903 †1954)  - »MUŠNEKOVI«

Dveletno posvojita Mušnekova soseda, teta in stric, ki nimata svojih otrok, bila sta zelo stroga vzgojitelja. Doma so delali copate in to je še dolgo nadaljevala Micka. Kasneje se poroči; moža – vdovca s petimi otroki spozna kot pevka na koru. Delo in delo in mnogo skrbi, ki jih je prepletala z vsakodnevno hojo in prevažanjem vozička iz Seničnega v Križe in nazaj ter z molitvijo, se ji je obrestovalo. Ko je bila že vdova, je zopet zaživela v svoji hiši v Seničnem, kasneje skupaj z najmlajšo hčerko in njeno družino in v zelo spoštljivem in prijateljskem odnosu z vsemi posvojenimi otroki in njihovimi družinami.

Spomini nečakinje Vike:

Micka je živela v Seničnem, družina Grandovec pa Križah. Po smrti moža in očeta Lojzeta in po osamosvojitvi otrok zapustijo mežnarijo v Križah. V Senično k Micki se preseli Marta z družino. Največja sreča za  Micko je bila, da jo je Marta peljala na Brezje in da sta se nazaj grede oglasili pri nas v Sebenjah pri sestri Pepi, da sta se lahko dolgo pogovarjali in še zapele so rade in to štiriglasno.

Vsi pa smo veseli in ponosni, da naša teta Micka ni umrla osamljena.

Micka por. Grandovec in mož Lojze Micka skupaj s sestro Pepo ter njeno hčerko Viko

Franc (1898 †1898)

Enajsti otrok je bil sin, ki pa je umrl, ko še ni bil star eno leto. Vzrok smrti nam ni poznan.

Pepa por. Bohinc (1899 †1994) in Jože (1902 †1978)  - po domače »ČEBROVI«

Pepino težko otroštvo je bilo vsaj včasih lepo in srečno, zaradi ljubezni oče in hči, a že 13 letna s smrtjo očeta to ljubezen izgubi. Sledi služenje in delo v tovarni, domov prihaja le na obisk. Ko se poroči v Sebenje, ji bratje – godci, dajo izkupiček od igranja na eni dobri ohceti, da si kupi balo. Skromna cestarska hiša je bila njun dom, kjer so se rodili in odrasli vsi otroci. Hčerka Vika pravi, da najbolj ceni dejstvo, da sta v taki revščini obdržala vse otroke doma. Oba sta bila globoko verna, ata je vsak večer kleče molil rožni venec, vera je bila v pomoč in tolažbo tudi ob kruti resnici, da je najstarejši sin pogrešan, ni se vrnil z ruske fronte. In kljub vsemu je bilo v tej hiši doma veselje, oba teta in stric sta bila zelo družabna in zabavna, vse se je dogajalo v tisti njihovi "hiši". Kasneje, ko sta ostala sama, sta se preselila k hčerki v novo hišo, stricu ni bilo dano dolgo uživati, teti pa več. V tem njenem prijetnem kotičku domovanja so se tako radi družili preostali zadnji trije Micka, Pepa in Franc ter obujali spomine… S pomočjo Vike in Marte so se večkrat kam peljali na obisk ali kar tako.

Leta 1994 je umrla Jožefa-Pepa, zadnja iz druge generacije Grabnovih.

Spomini sina Joža:

Pepa – Pepca je še kot zelo mlada punčka morala zapustiti svoj rojstni dom v Grabnu. Odšla je služit v Leše k stricu, ki je bil brat njene mame. Večkrat je povedala kako jo je bilo strah, kadar je stric odšel v gostilno ali kam drugam. Te samote jo je nekako rešil brat Jože, ki je delal kot mlinar pri Mozgaju v Retnjah. Po nekaj letih je odšla v Sebenje za služkinjo, kjer je morala cele dneve delati za hrano in stanovanje, zaslužila pa ni nič. Usoda pa je po svoje obračala in obrnila njeno življenje. Spoznala je fanta v katerega se je zelo hitro zaljubila. Včasih je povedala: »Tako sem ga imela rada, ker je bil tako postaven fant.« Z njim se je tudi poročila. Kmalu se je iz te močne ljubezni rodil otrok, čez nekaj let pa se je rodilo kar po vrsti še pet otrok. Družina je bila kar naenkrat zelo velika, veliko lačnih ust je bilo treba nahraniti, in rešiti še mnogo drugih težav. Ker sta bila oba zelo delavna in skrbna sta ustvarila kot gostača v stari hiši zelo lep in prijeten dom.

Mama Pepa je dočakala lepo starost.

Otroci smo si ustvarili domove v bližini doma, razen Stankota, ki se ni vrnil iz nemške vojske.

Jožefa – Pepa por. Bohinc in mož Jože Zlata poroka Pepe in Jožeta

Sin Stanko Družina Pepe in Joža Franc in Lojzka

Vika in Lado Marija in Tone Naca in Nada

Jože in Štefka z družino in zlata poroka

Metod (1900 †1901)

Trinajsti otrok je bil sin, ki pa je umrl, ko še ni bil star eno leto. Vzrok smrti nam ni poznan.

Franc (1905 †1991) in Vera roj. Teran (1914 †1982) – po domače »OD GRABNOVEGA FRANCELJNA«

Mami Mariji je 45 let, ko se rodi najmlajši sin, čez 7 let umre mož in oče, doma ustvarja družino že najstarejši sin ali brat. Franc-elj je bil vseskozi doma, ali zato ker je bil najmlajši ali zaradi razmer. Bil je v oporo materi do konca in v pomoč bratovi družini, med prvo svetovno vojno in še kasneje, ko so ostali brez očeta. Že kot fant je skrbel za svoj zunanji izgled, "dal je nekaj nase" Marsikdo pa ve tudi za drugo ljubezen v Grabnu, to je mama in sin Francelj.Vedno sem in bom ponosna na to atovo ljubezen ter skrb za mamo. Ni zaman izrek Siraha, ki pravi: "Kdor časti svojo mater, je kakor tisti, ki zbira zaklade." Zgradil si je svojo, novo hišo v Seničnem, kjer sta z ženo Vero združila vsak svoje zaklade in ustvarila dom in družino.

Bili smo številna družina, s sedmimi otroci, na kar sem bila že kot šolarka ponosna, sedaj pa vedno bolj, ker sestrska in bratska ljubezen je neizmerljiva. Zametki ljubezni in prijateljstva pa so vsekakor v dobri in strogi vzgoji naših staršev, pri nas je veljalo: »pogled očeta je zakon za otroke«. V času našega otroštva so bile življenjske razmere drugačne in boljše v primerjavi z našimi starejšimi sorodniki, razen vojni čas, ki je bil bolj težak za starše kot za nas majhne otroke.

Ata – čevljar je nadaljeval s čevljarstvom na domu ter z obrtjo vztrajal do starostne obrtniške upokojitve. Pri njem sta se izučila za čevljarja nečak (naš Joža) in sin oziroma brat, ki sta se kasneje oba zaposlila v tovarni Peko. Mama – šivilja je poleg vsega gospodinjstva šivala za nas vse otroke in tudi za druge in vmes štepala za ata. Pri nas se je delalo od jutra do večera vsak dan do sobote opoldne, potem je sledilo pospravljanje in nedelja je bila Gospodov dan. Posebno prijetni so spomini na praznike, na obiske in različna domača praznovanja, kako sta mama in ata vedno poskrbela, da smo bili lepo oblečeni in obuti. Težko si predstavljam, kako so naša mama zmogli toliko dela?

Otroci smo se varovali med seboj, tako smo se tudi učili, zgodilo se je, da smo bili eno leto vsi šolarji. Nadalje smo se ob učenju in delu izšolali in izučili, zaposlili drug za drugim in začeli smo odhajati od doma, s popotnico, ki se ji reče delavnost in poštenost ter prijateljstvo.

1. Ana v Ljubljano

2. Frančišek – je sosed doma v Seničnem

3. Metka v Naklo

4. Marija v Leverkusen

5. Jelka v Strahinj

6. Jana v Bistrico pri Tržiču

7. Klara na Golnik

In ob nedeljah popoldne smo vsi z našimi otroci radi prihajali domov, kjer dom so starši. Pregovor pravi, ko ni več staršev, ni več doma, toda naš dom in hiša živi z mladimi iz naslednjega roda, na kar smo posebej ponosni in zadovoljni.

V naših domovih in družinah, ki smo jih ustvarjali vsak po svoje, pa je vgrajeno nekaj od vzgleda naših staršev in čutiti je blagoslov njune molitve. In zato so naši domovi vedno pogosteje kraj srečevanja in druženja nas otrok samih ali z družinami, ali naših otrok samih, kar nas posebej veseli, vsi smo preprosto veseli in hvaležni, da smo lahko skupaj.

Januarja leta 2002 smo se, mnogo prezgodaj, žalostni, poslovili od naše sestre Jane.

Zadnji otrok KORENINE – Franc in Vera roj. Teran - ohcet

Ani in Stanko Frančišek in Štefanija Metka in Ivan Marija in Milenko

Jelka in Engelbert Jana in Rudi Klara in Bojan

Hčerke in sin z možmi in ženo 1991

Posebnost te družine (družine Grabnovega Francelna) in družine najstarejše hčerke najstarejšega sina korenine (Marice por. Teran) je tudi v dvojnem sorodstvu. Grabnov Francl se je poročil z Vero roj. Teran (Kajževo iz Žiganje vasi), Marica, ki je nečakinja Francelna, pa se je omožila z Verinim bratom Valentinom. Tako smo otroci veje Grabnovega Francelna bratranci in sestrične po sorodstvu naše mame in strica Valentina ter »male tete - strici« in »male nečakinje - nečaki« po očetu in njegovi nečakinji Marici.

IV. POKOJNI DRUŽINE »GRABNOVI«

ODŠLI V NAŠ SPOMIN

Umreti mora človek,

človeštvo,

živi naprej skozi rodove,

kar človek zanj stori. (France Prešern)

Na podlagi zbranih podatkov je 66 članov družine "GRABNOVI" že pokojnih. Od skupnega števila umrlih je teh 37 po rodu Grabnovih in 29 primoženih in priženjenih. Najprej je umrlo šest otrok korenine in to kmalu po rojstvu, potem pa je v nesrečnih okoliščinah umrl korenina, Ignac Grašič. Pregled ostalih je v priloženi preglednici.

Ime skupine - ime po otrokih, vnukih in pravnukih korenine	GENER.	Korenina		IME	PRIIMEK	Dekl. PRIIMEK	Leto rojstva	Leto smrti
MARIJA	II.	GRABNOV	HČER	Marija	GRAŠIČ		1883	1884	†
ALOJZIJA	II.	GRABNOV	HČER	Alojzija	GRAŠIČ		1884	1884	†
PETER	II.	GRABNOV	SIN	Peter	GRAŠIČ		1887	1887	†
ALOJZ	II.	GRABNOV	SIN	Alojz	GRAŠIČ		1888	1889	†
FRANC	II.	GRABNOV	SIN	Franc	GRAŠIČ		1898	1898	†
METOD	II.	GRABNOV	SIN	Metod	GRAŠIČ		1900	1901	†
KORENINA	I.	GRABNOV	MOŽ - OČE	Ignac	GRAŠIČ		1857	1912	†
IGNAC	II.		ŽENA (prva) - MATI	Angela	GRAŠIČ	Gradišar	1884	1917	†
IGNAC - Vera	III.	GRABNOV	HČER (drugi zakon)	Vera	GRAŠIČ		1922	1924	†
IGNAC - Frančiška	III.	GRABNOV	HČER (prvi zakon)	Frančiška	GRAŠIČ	Grašič	1916	1928	†
KORENINA	I.		ŽENA - MATI	Marija	GRAŠIČ	Kersnik	1860	1929	†
IGNAC	II.	GRABNOV	SIN - MOŽ - OČE	Ignac	GRAŠIČ		1882	1931	†
PEPA	III.	GRABNOV	SIN	Stanislav	BOHINC		1925	1945	†
CIRIL - Alojzija - Mihaela	IV	GRABNOV	HČER	Mihaela	PRETNAR		1946	1947	†
IGNAC - Naca	IV	GRABNOV	SIN	Srečko	GRAŠIČ		1951	1952	†
MICKA	II.		MOŽ - OČE	Lojze	GRANDOVEC		1903	1954	†
META	II.		MOŽ - OČE	Miha	ZAPLOTNIK		1862	1954	†
CIRIL	II.	GRABNOV	SIN - MOŽ - OČE	Ciril	GRAŠIČ		1894	1955	†
CIRIL - Alojzija	III.		MOŽ - OČE	Matevž	PRETNAR		1906	1955	†
CIRIL	II.		ŽENA - MATI	Terezija	GRAŠIČ	Ribnikar	1884	1956	†
IGNAC - Janez	IV	GRABNOV	SIN	Janez	GRAŠIČ		1956	1956	†
JANEZ	II.	GRABNOV	SIN - MOŽ - OČE	Janez	GRAŠIČ		1890	1957	†
JANEZ - Blaž	III.		ŽENA - MATI	Micka	GRAŠIČ	Markelj	1928	1962	†
IGNAC	II.		ŽENA (druga) - MATI	Frančiška	GRAŠIČ	Gradišar	1886	1964	†
JOŽE	II.	GRABNOV	SIN - MOŽ - OČE	Jože	GRAŠIČ		1892	1966	†
META	II.	GRABNOV	HČER - ŽENA - MATI	Marjeta	ZAPLOTNIK	Grašič	1885	1970	†
JANEZ	II.		ŽENA - MATI	Helena	GRAŠIČ	Okorn	1893	1973	†
JOŽE	II.		ŽENA - MATI	Frančiška	GRAŠIČ	Janc	1889	1976	†
META - Tončka	III.		MOŽ - OČE	Jože	ERŽEN		1904	1976	†
PEPA	II.		MOŽ - OČE	Jože	BOHINC		1902	1978	†
META - Slavko	III.	GRABNOV	SIN - MOŽ - OČE	Slavko	ZAPLOTNIK		1924	1979	†
IGNAC - Jože	III.	GRABNOV	SIN (drugi zakon) - MOŽ	Jože	GRAŠIČ		1924	1980	†
CIRIL - Stanko	III.	GRABNOV	SIN - MOŽ - OČE	Stanislav	GRAŠIČ		1926	1980	†
FRANC	II.		ŽENA - MATI	Veronika-Vera	GRAŠIČ	Teran	1914	1982	†
JANEZ - Ivan - Ciril	IV	GRABNOV	SIN	Ciril	GRAŠIČ		1965	1982	†
IGNAC - Cilka	III.	GRABNOV	HČER - ŽENA - MATI	Cilka	GRAŠIČ	Grašič	1917	1983	†
IGNAC - Marija	III.	GRABNOV	HČER - ŽENA - MATI	Marija	TERAN	Grašič	1914	1984	†
JANEZ - Blaž	III.	GRABNOV	SIN - MOŽ - OČE	Blaž	GRAŠIČ		1925	1986	†
JOŽE - Franc	III.	GRABNOV	SIN	Franc	GRAŠIČ		1927	1986	†
MICKA	II.	GRABNOV	HČER - ŽENA	Marija	GRANDOVEC	Grašič	1896	1987	†
JANEZ - Metka	III.		MOŽ - OČE	Lojze	PINTAR		1916	1987	†
PEPA - Marija - Dušanka - Nina	V	GRABNOV	HČER	Nina	ZEMLJIČ		1988	1988	†
PEPA - Marija	III.		MOŽ - OČE	Tone	SIMONIČ		1931	1990	†
FRANC	II.	GRABNOV	SIN - MOŽ - OČE	Franc	GRAŠIČ		1905	1991	†
IGNAC - Nežka	III.		MOŽ - OČE	Peter	ŽOHAR		1923	1991	†
CIRIL - Alojzija	III.	GRABNOV	HČER- ŽENA - MATI	Alojzija	PRETNAR	Grašič	1920	1993	†
IGNAC - Katarina	III.		MOŽ - OČE	Ciril	PERKO		1912	1993	†
PEPA	II.	GRABNOV	HČER - ŽENA - MATI	Jožefa-Pepa	BOHINC	Grašič	1899	1994	†
META - Tončka	III.		MOŽ - OČE	Franc	ŽEMVA		1914	1994	†
JOŽE - Marica	III.		MOŽ - OČE	Vinko	MOHORIČ		1924	1994	†
CIRIL - Alojzija - Ivanka	IV		MOŽ - OČE	Boris	DOIČ		1934	1995	†
JANEZ - Francka	III.	GRABNOV	HČER- ŽENA - MATI	Francka	PINTAR	Grašič	1926	1996	†
JANEZ - Miro	III.	GRABNOV	SIN - MOŽ	Miro	GRAŠIČ		1928	1998	†
IGNAC - Marija	III.		MOŽ - OČE	Valentin	TERAN		1911	1998	†
JANEZ - Francka	III.		MOŽ - OČE	Jože	PINTAR		1914	1998	†
IGNAC - Nežka - Peter	IV		ŽENA - MATI	Mira	ŽOHAR		1956	1999	†
IGNAC - Naca - Marija	IV		MOŽ - OČE	Slavko	FERLIN		1950	1999	†
PEPA - Vika	III.		MOŽ - OČE	Vladimir-Lado	GOSAR		1931	2000	†
IGNAC - Naca - Marija	IV	GRABNOV	HČER- ŽENA - MATI	Marija	FERLIN	Grašič	1954	2000	†
FRANC - Jana	III.	GRABNOV	HČER- ŽENA	Jana	BERLOT	Grašič	1947	2002	†
META - Slavko	III.		ŽENA - MATI	Janka	ZAPLOTNIK	Pangeršič	1927	2002	†
CIRIL - Alojzija - Justina	IV		MOŽ - OČE	Peter	PLANINŠEK		1944	2003	†
JANEZ - Miro	III.		ŽENA	Marija	GRAŠIČ	Sajovic	1926	2004	†
IGNAC - Cilka - Milan	IV	GRABNOV	SIN - MOŽ - OČE	Milan	GRAŠIČ		1941	2004	†
JANEZ - Ivan	III.	GRABNOV	SIN - MOŽ - OČE	Ivan	GRAŠIČ		1921	2005	†
IGNAC - Cilka	III.		MOŽ - OČE	Vinko	GRAŠIČ		1912	2005	†

ZBIRNI PREGLED PO GENERACIJAH

SKUPINA		Število vseh članov	Število pokojnih
Generacija	I.	2	2
Generacija	II.	23	23
Generacija	III.	66	30
Generacija	IV.	134	10
Generacija	V.	154	1
Generacija	VI.	57	0
Skupaj		436	66

V. ZAKLJUČEK

Prikaz družinskega drevesa “GRABNOVI” temelji na zbranih podatkih o korenini in vseh njihovih potomcev vključno s primoženimi in priženjenimi člani. Danes je skupno število vseh že 436 in se bo še naprej povečevalo. V posameznih letih je bil prirastek družine tudi pet novih članov.

Prvi koraki pogleda še bolj nazaj, to je v zgodovino korenine, kdo so bili njihovi starši, bratje in sestre, so bili letos storjeni in prav to je področje, ki kar kliče po nadaljnjih raziskavah. Potrebno bo pogledati v škofijske arhive in pridobiti podatke ter jih nato primerjati tudi z drugimi, ki so pri raziskavah rodovnikov ugotovili priimke GRAŠIČ in KERSNIK.

Če bo srečanje družine »GRABNOVI« postalo tradicionalno, vsakih pet let, potem bo ob tretjem srečanju mogoče kaj več povedati ali še prej napisati o zgodovini teh dveh rodov. Za kvalitetno dopolnjevanje te naše skupne družinske knjige pa so in bodo posebej dobrodošli prispevki vseh, ki hočejo in želijo kaj napisati iz spominov, ki še niso zbledeli.

KDOR SE SPOMINJA, DVAKRAT ŽIVI!

Senično, 10. junij 2006

VI. PRILOGE - preglednice

1. Sin Ignac in Angela ter Frančiška roj. Gradišar – 159 članov od tega V18 (Preglednica 1xxxx IGNAC)

2. Hčer Meta in Miha Zaplotnik - 33 članov od tega V6 (Preglednica 2xxxx META)

3. Sin Janez in Helena roj. Okorn – 65 od tega V11 (Preglednica 3xxxx JANEZ)

4. Sin Jože in Frančiška roj. Janc – 25 od tega V4 (Preglednica 4xxxx JOŽE)

5. Sin Ciril in Terezija roj. Slamnik – 32 od tega V8 (Preglednica 5xxxx CIRIL)

6. Hčer Micka in Lojze Grandovec – 2 od tega V2 (Preglednica 6xxxx MICKA)

7. Hčer Pepa in Jože Bohinc – 69 od tega V6 (Preglednica 7xxxx PEPA)

8. Sin Franc in Vera roj. Teran – 43 od tega V3 (Preglednica 8xxxx FRANC)

9. Pregled vseh po letnici rojstva in nato po priimkih (Preglednica vsi po letih rojstva)

10. Grafični prikaz številčnosti posamezne veje

11. Grafični prikaz številčnosti po generacijah

12. Grafični prikaz številčne rasti družine “GRABNOVI”