V Žiganji vasi št. 5 p. d. »pr Kajž« je bila doma Margareta-Marjeta JEZERC, četrti otrok in najmlajša hči iz 2. zakona. Oče Matevž Jezerc(1831) in žena Mica Kleč (1828) sta imela 3 otroke (Mica, Matevž, Jakob), ob rojstvu Jakoba 1859 sta umrla mama in on. Druga žena je bila Marija Pogačnik in sta imela 6 otrok (Simon 1861, Marjana 1863, Frančiška 1865, Margareta, Peter 1872 takoj umrl in še 1x Peter 1873) To so podatki iz rodovnika.

Po pripovedovanju naj bi bil še tretji zakon, brez otrok, a naj bi ta tretja žena svoji posvojeni hčeri Marjeti »rihtala« nečaka, nezakonskega sina svoje sestre iz Zadrage, oziroma Zg. Dupelj št. 2 - Antona TERAN. Anton je bil čevljar, učil se je v Avstriji in Nemčiji, zato vandrovec. Takrat 30-33 letni, se je menda zdel Marjeti »prefejst«, a ga je kljub temu vzela. O poroki ni podatkov, obstaja lepa poročna slika, kjer sta oba fejst, izstopa pokrivalo neveste »antoh« in ovratni nakit ter ženin s klobukom in brki, brez kravate.

ANTON rojen 1869, umrl 16.1.1962, star 93 let, menda ni bil prav zgovoren, kako je bilo takrat ne vem, v mojem spominu ostaja Kajžev ata kot samotar, ki sedi zunaj ali pri peči in se pogovarja sam s seboj.

MARJETA, rojena 1869, umrla 13.1.1931 (17.RD Vere) stara 62 let. Ker za datum poroke ne vemo, le predvidevam-o po rojstvu prvega otroka, hčere Frančiške (19.2.1898), da bi bilo to leto 1896-1897. Imela sta 8 otrok, 6 na vsaki dve leti, dva na tri leta. To je bil čas pred in po I. sv. vojni, težki časi. Za vedno sem se zapomnila, ko so naša mama pravili, kako so bili lačni, enkrat so mami, ko je iz peči vzela lonec s korenjem za prašiče, hoteli otroci vsega pojesti, pa je rekla, kaj bom pa dala živini …. Ata je čevljaril in vozil čevlje s koreto v Kranj, mama pa je skrbela za dom, hišo, njive, otroke in … bila pa je tudi dobra soseda, vemo za Vevarjevo ta mlado, znala ji je prisluhniti in potolažiti.

Ob rojstvu prvega otroka Frančiške je bila stara 29 let, ob rojstvu zadnjega, hčere Vere pa 45 let. Za časa življenja ji je umrla hčerka Polona in ni ji bilo dano dočakati vnukov. Ob njeni smrti je bil mož in ata star 62 let, na sliki pri hiši, ponosno sedi v sredini svojih odraslih otrok, vdovec je bil 31 let. Ob skrbi hčere Angele in snahe Marice je bil do smrti doma.

Ko smo pred 10 leti zbirali podatke za Kajževe, smo bili vsi mnenja, da so bili naši starši pridni, pošteni, skrbni, verni  … in še kaj bi lahko dodali. Vsak izmed naših staršev ali tet in stricev ima svojo zgodbo, primerjava danes ni mogoča, a vedno znova lahko samo rečem, kako so zmogli. Danes se jih s hvaležnostjo in ponosom spominjamo. Poseben način zahvale so prav ta naša srečanja, zato hvala ožjim Kajževim, da smo lahko prav tukaj, kjer je bil pred več kot 100 leti dom 10 članske družine  Antona in Marjeta Teran, danes pa nas je vseh 138, od tega pokojnih 22, živih 116 in sicer: po Mariji in Frančiški 8, po Antonu 17, po Valentinu 44 in po Veri 47.
 

ANTON-TONA, rojen 1900, umrl 1966, star 66 let, najstarejši sin, čevljar, zaposlen v Peku, popoldne je delal doma ali hodil v tabrh, moj spomin na strica je, da je bil tih, miren, resen, k nam v Senično je vedno prinesel koline; bolj zgovorna pa je bila žena Marija Lukanc, rojena 1907, umrla 1992, stara 85 let. V zakonu sta izgubila drugo hčerko Marico, v prvem letu starosti, zaradi nesreče z vrelim mlekom v varstvu ter sina Zdravka, starega 2 leti zaradi davice. Ostajata pa Helena in Ambrož, s spomini na lepe in težke časa ter vsak s svojo družino, z otroki in vnuki, tako da rod Teranov ostaja. (Ambrož 2008)
 

VALENTIN – TINA, rojen 1911, umrl 1998, star 87 let, sedmi otrok, drugi sin, tudi čevljar, po 10 letih zakona, preživetega v Seničnem, je postal gospodar Kajževe domačije, kjer je gospodaril 47 let, preživel je brata in vse sestre, po kratki bolezni umrl doma. žena Marica Grašič, rojena 1914, umrla 1984, stara 70 let pri vsem delu (garanju) ji ni bilo dano, med drugim dočakati, da iz toplega zapečka stopi v spalnico …»V otroških letih je bilo zelo skromno, za mizo nas je bilo kar 9, za zajtrk in večerjo kofe in krh, a v vsej skromnosti sta nas vzgojila v ljubezni in molitvi, odšli smo štirje vrača se nas vedno več.« (Metka 2008)

POLONA rojena 1902, umrla 1929, stara 27 let, poročena Gradišar, rodila 2 otroka, ki sta takoj umrla, po pripovedovanju naše mame, je bila lepa, mož pa ljubosumen in da je umrla od vsega hudega.

 
MARIJA rojena 1904, umrla 1939, stara 35 let, mož Martin Urbanc rojen 1902, umrl 1982, star 80 let

FRANČIŠKA rojena 1898, umrla 1983, stara 85 let, Po smrti žene, ki je bila v blagoslovljenem stanju in mame, otroka sta bila stara Mari 3 leta in Franc 2 leti, se 37 letni vdovec Martin poroči z najstarejšo sestro žene, Frančiško; tako krstna botra in teta postane dobra mama. Tudi mi otroci nismo nikoli čutili, da ni prava mama, občasno pa je bila tudi varuška. Ko je bilo pri nas kaj »nalezljivega« sta teta in stric rada in lepo čuvala moje mlajše sestrice.

 
MARJANCA rojena 1906, umrla 1967, stara 61 let. Je 22 let čakala na poroko, marsikaj pa ni dočakala. Malo časa sta živela v mali hiški v Križah, kamor smo radi hodili na obisk, spominjam se njenega peciva ter okusnih in debelih sliv na vrtu. Mož Ludvik Gradišar, poroka je bila leta 1950, umrl 1967, vdovec je bil 2 meseca

 
ANGELA rojena 1909, umrla 1994, stara 85 let, Ker ženin ni bil po volji atu, je ostala sama, teta, doma, rada je hodila v cerkev in bila je naklonjena župniji. Skrbela je za ata, sestro Frančiško in potem za Marico Tinovo ženo, zadnja leta pa je zadovoljna preživela v Domu v Tržiču. Ko smo v mojih otroških letih hodili v Žiganjo vas, so bili v Kajž 3, ata, Marjanca in Angela, kaj vse smo delali, pri tetah je bilo vse dovoljeno, nepozaben mi je vrt in cukerne.

 
VERONIKA-VERA rojena 1914, umrla 1982, stara 68 let, mož Franc Grašič rojen 1905. umrl 1991, star 86 let. Najmlajša Kajževa-Vera se je izučila šiviljo, pred poroko si je sama pripravila vso bala za novo hišo, datum poroke 26.9.1938 omenjam, ker je bilo minulo sredo 80 let. Najmlajši sestri so veliko pomagale starejše sestre, v Senično so hodile prat, likat, varvat  in še kaj, posebej teta Franca in teta Marjanca. Da sta bila ata in mama  – čevljar in šivilja se je videlo, a mnogo več od izgleda je danes vredna dota spoštovanja, prijateljstva ter sestrska in bratska ljubezen. In s tako doto se lahko pohvalimo vsi potomci Kajževih, zato Bogu hvala za naše starše!